Društvo je bilo ustanovljeno 19.3.1933 na pobudo upravitelja nekdanje osnovne šole na Barju Tita Grčarja. Ustanovni zbor, katerega se je udeležilo 28 čebelarjev, je potekal na šoli, ki se je tedaj imenovala V. državna mešana OŠ Barje. Tit Grčar, ki je prišel z Dolenjske ter je z družino prebival v šoli, se je predsedniški funkciji odpovedal. Ker pa je večina ustanovnih članov bila iz Črne vasi in Ilovice, so se dogovorili, da bodo enkrat volili predsednika iz Črne vasi, podpredsednika iz Ilovice in nato obratno. Tit Grčar je uredil na šolskem dvorišču velik čebelnjak, v katerem so lahko čebelarili tudi nekateri člani društva. V reviji Slovenski čebelar, št. 11/1933 je priobčil daljši članek o čebelarstvu na Ljubljanskem Barju: l. 1933 je naštel 36 čebelarjev; od teh jih je 9 čebelarilo samo s kranjiči, ostali so imeli AŽ panje ali oboje; skupno 193 AŽ panjev, 11 polovičarjev in 97 kranjičev oz. 301 čebeljo družino.

Društvo je v svojem delovanju doživljalo vzpone in padce. Že prvo leto so jih prizadele poplave, zato so prosili za pomoč pri nabavi sladkorja. V prvih nekaj letih je število članstva hitro naraščalo in do l. 1937 doseglo število 50. Med 2. svetovno vojno in po njej se je znižalo na 20 do 25.

Nov zagon je društvo doživelo v prvi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so leta 1985 pri OŠ Oskarja Kovačiča dobili v uporabo leseno barako. Sami so jo poimenovali »leseni paviljon«. V njeno preureditev so vložili 900 ur prostovoljnega dela. Gradbena dela je vodil Janez Korenčič z Rudnika. Tam so uredili tudi razstavni prostor s staro čebelarsko opremo. Število članstva je v tistih letih zopet naraslo na okrog 50 čebelarjev.

Te prostore so uporabljali vse do leta 2004, ko so barako zaradi gradnje novega prizidka k šoli podrli. Že nekoliko pred tem in do leta 2005 so aktivnosti na društvu sicer nekoliko zamrle, pa tudi število članov se je znižalo na okrog 25 oseb.
Ponovni vzpon in zagon je društvo dobilo po letu 2006, ko je uspelo pridobiti nadomestne prostore pri OŠ Livada. Največje zasluge za to je imel pokojni Drago Razboršek, ki je za svoje delo v čebelarstvu med drugim prejel leta 2013 tudi visoko priznanje Čebelarske zveze Slovenije: zlato priznanje Antona Janše, I. stopnje. Čebelarsko razstavno zbirko je društvo preneslo v nove prostore na Livadi.

V zadnjih desetih letih se društvo lahko pohvali s številnimi uspehi. Tudi članstvo se je po l. 2015 povzpelo na število blizu 80. Glavnina so še vedno čebelarji s področja današnje ČS Rudnik, s katero društvo lepo sodeluje, čeprav je današnji sedež društva – zaradi zgoraj opisanih razlogov – v ČS Trnovo.

Leta 2017 smo člani društva postavili pri OŠ Livada društveni čebelnjak, ki ga uporabljamo tudi za šolski krožek. Še en čebelnjak smo kasneje postavili na južnem pobočju Grajskega griča. Gre za repliko Plečnikovega čebelnjaka s Češke in je ob postavitvi l. 2021 prejel znak kulturnega spomenika – arhitekturne poti. Lokacijo smo poimenovali »Balkon na Barje« iz dveh razlogov: ker je od tam čudovit pogled na Ljubljansko barje in ker z njim upravlja ČD Barje.
Društvo je od samega začetka (2015) aktivni član Čebelje poti v Ljubljani. Od leta 2020 sodeluje z Gimnazijo Jožeta Plečnika, kjer je organiziran čebelarski krožek, društvo pa sodeluje tudi pri oskrbi panjev na šolski terasi. V društvenih prostorih ima društvo urejen mini čebelarski muzej. Društvo ima status nevladne organizacije v javnem interesu. Ob svojem visokem jubileju – 90 let delovanja – je l. 2023 prejelo od Čebelarske zveze Slovenije zlato priznanje Antona Janše, I. stopnje za zasluge za dvig slovenskega čebelarstva.